Omemba: Nada Kavčič

»Samota je v tem, da se med ljudmi prepoznam / kot senca. // Samota je v tem, / da se med ljudmi sploh prepoznam.«

»Poljub roke, ki greje, kar / je ponoči izostalo v ljubkovanju. / Kar se je izmuznilo toku, / snopom las, šumu sline.«

»Kakšna / je najina naloga, / če sva odsotna od vseh vezi?«

»Ko to pišem / se zavedam, / da poezija / lahko pride globlje / od vsake etike / od vsakega spominjanja. / Kajti v pisavi / orisana usta / govorijo / v svet tako / da strah / ne živi več / od tuje smrti, / ampak od svoje lastne.«

»Prisostvovanje očitnosti.«

»Vnema, strast, zvestoba, vdanost [...].«

»In jaz sama s svojimi glasovi in ti tako z druge strani, da te zamenjujem s sabo.«

»Pisanje ni razumljeno kot poslednji poskus bega, temveč kot večno iskanje [...].«

»Pravo vprašanje pesništva Alejandre Pizarnik je torej, kako artikulirati bolečino, da ti udarci ne bi izzveneli, da bi se iskanje nadaljevalo.«